Demokratsko stranko (Pd) pretresajo težave v Milanu in deželi Marke, kjer se stranka sooča s preiskavami. Matteo Ricci, kandidat za predsednika dežele Marke, je prejel obvestilo o preiskavi zaradi javnih del, medtem ko je milanski župan Beppe Sala pod drobnogledom zaradi preiskave urbanizma. Ta dogodka sta sprožila razprave znotraj Pd-ja, še posebej glede podpore Sali, saj nekateri člani stranke kritizirajo hipokrizijo vodstva. Giuseppe Conte (M5S) je ob tem postavil ultimat Ricciju in Pd-ju, kar dodatno zaostruje politične napetosti pred jesenskimi regionalnimi volitvami. Vse to kaže na notranje delitve v Pd-ju in na izzive, s katerimi se sooča Elly Schlein pri vodenju stranke.

Predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social ostro zavrnil rezultate javnomnenjskih raziskav, ki kažejo na upad njegove priljubljenosti, in jih označil za prirejene. Kljub uradnim podatkom agencije Gallup, ki mu pripisujejo 36-odstotno podporo, Trump trdi, da je njegova dejanska priljubljenost 64-odstotna. V svojem značilnem slogu je Združene države Amerike označil za "najbolj vročo" državo na svetu, pri čemer je izpostavil domnevne uspehe na področju nadzora meja in gospodarstva. Znotraj Republikanske stranke se medtem krepijo razpoke, saj podpredsednik JD Vance kljub vlogi morebitnega naslednika ne uživa enotne podpore. Trumpova administracija se sooča tudi z resnimi očitki glede zamud pri objavi dosjejev Jeffreyja Epsteina, kar je povzročilo upor celo med nekaterimi najzvestejšimi republikanskimi zavezniki, kot je Lauren Boebert. Dodatno napetost vnašajo predsednikovi nedavni vetoje na dvostransko zakonodajo, kar mnogi razumejo kot povračilni ukrep proti političnim nasprotnikom znotraj lastnih vrst. Kritike letijo tudi na račun domnevne politizacije ministrstva za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi, ki napoveduje preiskave proti uradnikom prejšnjih administracij. Medtem ko Trump nadaljuje s pomilostitvami zvestih sodelavcev in kaznjencev s povezavami v podzemlju, se v javnosti pojavljajo vprašanja o njegovem zdravstvenem stanju in sposobnosti za vodenje države, saj naj bi pomočniki v Beli hiši skrajševali sestanke zaradi predsednikove utrujenosti.

Analiza političnega dogajanja v ZDA razkriva pesimizem glede prihodnosti demokratičnih procesov in stabilnosti države. Avtorji opozarjajo, da se gospodarske, politične in socialne težave v svetu stopnjujejo do ravni, ki presega izkušnje preteklih generacij. V letu 2026 se ZDA pripravljajo na vmesne volitve, ki bodo po mnenju analitikov znova označene za ključne, čeprav se stopnjujejo dvomi o dejanski moči volilnega procesa in njegovem vplivu na sistemske spremembe. Razprava se osredotoča na cikle rasti in propada držav, pri čemer kritiki trdijo, da zgolj menjava vodstva ne more zaustaviti globoko ukoreninjenih strukturnih težav. Napovedi za prihodnost vključujejo nadaljnje preiskave primerov, kot je afera Jeffreyja Epsteina, in morebitne pomilostitve, vključno z Ghislaine Maxwell. Politična polarizacija se poglablja, medtem ko administracija Donalda Trumpa še naprej sproža polemike glede imenovanj in odnosa do preteklih preiskav. Zaradi preteklih odločitev o zmanjšanju financiranja energetskih projektov in spremenjenih geopolitičnih razmerij, predvsem v odnosu do azijskih naložb, se ameriški gospodarski sistem spopada z negotovostjo, ki jo nekateri opisujejo kot neizogiben konec določenega razvojnega cikla.

V Beli hiši in ameriškem kongresu se stopnjujejo napetosti, saj najnovejša razkritja ogrožajo stabilnost ožjega kroga Donalda Trumpa. Vodja kabineta Susie Wiles, znana kot "Ledena gospa", se je znašla v središču pozornosti po objavi niza intervjujev v reviji Vanity Fair, v katerih je nepričakovano kritizirala člane Trumpovega kroga in protislovno nastopila proti predsednikovim izjavam. To je sprožilo ugibanja o morebitnih novih zamenjavah na visokih položajih v administraciji, kjer naj bi zmernejše svetovalce nadomestili bolj radikalni uradniki gibanja MAGA. Hkrati se nekdanji predsednik sooča s pravnimi in etičnimi pritiski zaradi novih informacij o Jeffreyju Epsteinu. Nekdanja tožilka Joyce Vance je pozvala FBI k zaslišanju Trumpa, potem ko so njegove objave na družbenih omrežjih nakazale, da bi lahko bil priča v zadevi. Analitiki hkrati opozarjajo na domnevne kršitve zakona o preglednosti primerov Epstein, saj naj bi administracija neupravičeno prikrila dokumente, ki bi lahko obremenili vplivne politike. Politično sliko dopolnjuje še odhod vplivne kongresnice Marjorie Taylor Greene, ki je zaradi razočaranja nad Trumpovo politiko napovedala izstop iz kongresa in postala ostra kritičarka svoje nekdanje stranke.

Žrtev Jeffreyja Epsteina je kritizirala administracijo Donalda Trumpa zaradi zamude pri objavi vseh vladnih dokumentov, povezanih s primerom Epstein. Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svojo energijo in zdravje ter razkril, da je bil oktobra pregledan s CT, ne z MRI. Poleg tega poročajo, da Trump razmišlja o pomilostitvah oseb, vpletenih v preiskavo Roberta Muellerja. Prav tako je Trump izdal izvršni ukaz, s katerim je sežiganje ameriške zastave razglasil za zločin, kar je povzročilo nasprotovanje glede svobode govora.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je bila prisiljena umakniti iz pravnega postopka, s katerim je želela odvzeti nadzor nad kalifornijsko Nacionalno gardo demokratičnemu guvernerju Gavinu Newsomu. Pravosodno ministrstvo ZDA je na prizivnem sodišču devetega okrožja umaknilo zahtevo za federalizacijo enot, ki bi jih Trump uporabil za zaščito imigracijskih agentov pred protestniki med racijami. Odločitev sledi dvomom vrhovnega sodišča o pravni teoriji federalizacije vojaških sil, Newsom pa je potezo označil za konec nezakonite taktike ustrahovanja. Hkrati se Trumpovo pravosodno ministrstvo spopada z ogromnim logističnim izzivom pri pregledu več kot pet milijonov strani dokumentov, povezanih s preiskavo pokojnega Jeffreyja Epsteina. Ministrstvo, ki ga vodi Pam Bondi, poskuša zaposliti okoli 400 pravnikov, da bi zadostili zakonskemu roku za objavo dosjejev, ki ga je določil kongres. Poleg tega se krepijo politične napetosti zaradi novih preiskav proti nekdanjim obveščevalnim uradnikom, ki so preiskovali rusko vmešavanje v volitve leta 2016, kar kritiki označujejo za politično motivirano maščevanje Trumpove administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social ponovno izrazil dvom v verodostojnost javnomnenjskih raziskav, potem ko so te pokazale upad njegove podpore. Trump trdi, da je njegova dejanska stopnja odobravanja 64-odstotna, kar je znatno več od podatkov agencije The Trafalgar Group in drugih raziskovalnih institucij, ki mu pripisujejo med 36 in 50 odstotkov podpore. Poleg polemik glede anket se administracija spopada s hudimi kritikami zaradi zamud pri objavi dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav zakon določa stroge roke za razkritje, ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi pregleduje še dodatnih 5,2 milijona dokumentov, kar je sprožilo ogorčenje žrtev in opozicijskih demokratov. Napetosti so se zaostrile tudi na kulturnem in političnem področju. Trump je s serijo izvršnih ukazov in vetov, ki so po mnenju kritikov politično motivirani, kaznoval nekatere zaveznike, ki so se mu uprli pri vprašanju dosjejev Epstein. Med njimi je republikanska poslanka Lauren Boebert, ki ji je predsednik vložil veto na zakon o vodovodni infrastrukturi v Koloradu. Hkrati se predsednik zapleta v osebne spore z znanimi osebnostmi, nazadnje z igralcem Georgem Clooneyjem, in nadaljuje s spornimi imenovanji lojalistov v zvezne komisije, kar kritiki označujejo za spodkopavanje demokratičnih institucij in svobode govora.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik s serijo pomilostitev, ki vključujejo napadalce na Kapitol 6. januarja 2021 in posameznike, povezane z organiziranim kriminalom. Kljub predsedniški milosti se nekateri pomiloščeni že spopadajo z novimi pravnimi težavami. Med njimi sta Zachary Alam, ki mu grozi obsodba zaradi vloma v Virginiji, in Christopher Moynihan, ki je po pomilostitvi domnevno pošiljal grožnje z ubojem kongresniku Hakeemu Jeffriesu. V Utahu so aretirali tudi Johna Banuelosa, ki naj bi bil na podlagi DNK analize povezan s spolnim napadom iz leta 2018. Hkrati so v javnost prišla razkritja o neuspehih tožilcev, ki jih je imenovala Trumpova administracija. Med njimi izstopa nekdanja voditeljica Fox News Jeanine Pirro, ki ji kljub več poskusom ni uspelo doseči obtožnice v bizarnem primeru napada s sendvičem. Politično napetost stopnjuje tudi objava deponiranih pričevanj posebnega tožilca Jacka Smitha. Ta je razkrila, da so bili republiški kongresniki, vključno z Jimom Jordanom, med vdorom v Kapitol močno prestrašeni, kar po Smithovih besedah dokazuje resnost takratnih dogodkov. Trumpove odločitve o pomilostitvah naj bi bile po mnenju analitikov motivirane z njegovo zamero do Muellerjeve preiskave, saj so med prejemniki milosti tudi osebe, povezane z mafijsko družino Colombo.

Ameriški predsednik Donald Trump in Republikanska stranka se ob koncu leta 2025 soočata z upadom javne podpore in notranjimi razkoli, ki resno ogrožajo njihove obete za vmesne volitve leta 2026. Trump je v seriji novoletnih objav ostro napadel demokrate in celo člane lastne stranke, pri čemer je guvernerju Kolorada in republikanskemu tožilcu zaradi obsodbe njegove zaveznice Tine Peters zaželel, da bi »trohnela v peklu«. Hkrati so se pojavila nova razkritja o njegovem nekdanjem tesnem sodelovanju z Jeffreyjem Epsteinom, kar je povzročilo upor znotraj gibanja MAGA. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je razkrila, da jo je Trump v telefonskem pogovoru skušal odvrniti od razkritja imen Epsteinovih sodelavcev, češ da bi to škodovalo njegovim prijateljem. Na političnem področju se republikanci spopadajo z zgodovinskimi porazi v ključnih zveznih državah, kot je Iowa, kjer so demokrati s 43-odstotno razliko osvojili sedež v državnem senatu in preprečili republikansko supervečino. Dodatne težave povzročajo finančni pretresi; delnice družbe Trump Media so padle po lansiranju novih naložbenih produktov, kar je Trumpovo premoženje zmanjšalo za približno 67 milijonov dolarjev. Administracijo obremenjujejo tudi kadrovski škandali, saj so mediji razkrili, da je bil glavni svetovalec za meje Tom Homan imenovan brez varnostnega preverjanja, čeprav je bil pod preiskavo FBI zaradi suma prejemanja podkupnine. V ozadju teh dogodkov ostajajo odprta vprašanja o Trumpovem zdravstvenem stanju zaradi nepojasnjenih modric na njegovih rokah.

Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je sporočilo, da zaradi izjemno velikega obsega gradiva, ki obsega približno 5,2 milijona strani, ne bo moglo izpolniti roka za objavo vseh dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom in obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav se je rok, ki ga je določil kongres, iztekel že pred več kot tednom dni, ministrstvo trdi, da za pregled gradiva potrebuje pomoč 400 pravnikov iz štirih različnih oddelkov. Postopek pregleda se bo po njihovih napovedih zavlekel vsaj do konca januarja prihodnjega leta. Zaradi zamude so se že odzvali ameriški zakonodajalci in žrtve Epsteinovih zlorab, ki ministrstvu očitajo pomanjkanje preglednosti in pretirano redigiranje informacij. Kritiki poudarjajo, da nenehno prestavljanje rokov vzbuja sume o namernem prikrivanju ključnih podatkov. Ministrstvo za pravosodje po drugi strani vztraja, da je temeljit pregled nujen za zagotovitev zasebnosti in spoštovanje pravnih postopkov, vendar se pritisk javnosti na institucijo stopnjuje.

Ekipa posebnega tožilca An Kwon-seopa je v ponedeljek, 2. februarja, izvedla obsežno preiskavo prostorov vrhovnega državnega tožilstva v Seulu. Preiskovalci so se osredotočili na pridobivanje internih komunikacij in podatkov iz omrežnih sporočilnih sistemov, ki so povezani z dvema odmevnima primeroma. Prvi se nanaša na sum namernega uničenja dokazov (trakov za bankovce), ki so bili zaseženi v okviru preiskave suma podkupovanja, drugi pa na domnevne zunanje pritiske pri vodenju preiskave glede podjetja Coupang. Preiskava vrhovnega tožilstva je postala nujna, ko so se pojavili resni očitki o pomanjkljivostih v prejšnji notranji preiskavi. Tožilstvo je sprva trdilo, da je bila izguba ključnih dokazov posledica administrativne napake, ne pa naklepnega uničenja po navodilih nadrejenih. Vendar pa ekipa posebnega tožilca meni, da so potrebni dodatni podatki iz obdobja po lanskem avgustu, da bi ugotovili morebitno vpletenost višjih funkcionarjev v prikrivanje sledi. Hkrati preiskovalci preučujejo obtožbe nekdanjega tožilca iz Bucheona, ki trdi, da je vodstvo tožilstva neupravičeno preprečilo kazenski pregon podjetja Coupang zaradi neizplačanih odpravnin.

Vrhovni sodnik iranske province Lorestan je izdal nalog za takojšnjo preiskavo in sprožitev sodnega postopka v zvezi s smrtjo Amirhosama Hodajarafarda, pripadnika paravojaških sil Basidž, ki je umrl med spopadi v mestu Kuhdašt. Po uradnih navedbah so se incidenti zgodili 31. decembra 2025, ko so v mestu izbruhnili nemiri, ki so terjali smrtno žrtev med silami režima. Pravosodne oblasti so poudarile, da pri obravnavi primera ne bodo dopuščale nikakršnega popuščanja in da bodo vsi vpleteni v nasilna dejanja odgovarjali pred zakonom. Predsednik vrhovnega sodišča v Lorestanu je v svoji izjavi zahteval celovito preiskavo vseh okoliščin, ki so privedle do dogodka. Oblasti dogodek označujejo za mučeništvo, kar nakazuje na ideološki pomen, ki ga država pripisuje smrti svojih varnostnih uslužbencev med zatiranjem notranjih nemirov. Situacija v Kuhdaštu ostaja napeta, medtem ko varnostne sile in pravosodni organi krepijo nadzor nad območjem, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja in identificirali storilce, odgovorne za smrt Hodajarafarda.